Seznam članov

V vrtnarijah s sezonsko usmerjenim gojenjem se ponudba okrasnih rastlin prilagaja menjavi vegetacije skozi letne čase. Tovrstne »sezonske vrtnarije« odlikuje izjemna pestrost rastlinskih vrst, ki s cvetjem, listno teksturo, vonjem in plodovi skozi vse leto krasijo tako sobne prostore, kot tudi balkone in terase, okrasne gredice in zelenjavne vrtove, grobove ter parkovne in mestne površine. Kljub raznolikosti vrtnarij po velikosti in obsegu pridelave predstavljata lokalnost in kakovost »v Sloveniji pridelanih sezonskih okrasnih rastlin« ključne prednosti tako za končne kupce, kot tudi za prodajo lončnic, sadik in rezanega cvetja v cvetličarnah in vrtnih centrih.

Kdaj se v sezonskih vrtnarijah prične »sezona«, je zaradi dolgotrajnih priprav in časa gojenja težko opredeliti. Sredi koledarske zime skrbimo za cvetenje prvih znanilk pomladi, številnih dvoletnic in čebulnic. Največja raznovrstnost se v rastlinjakih prav gotovo opazi skozi sezono balkonskih rastlin. Najštevilčnejšim pelargonijam, petunijam in begonijam se z nenehnimi novostmi pridružuje dopolnjen asortiment različnih polnilnih in strukturnih rastlin. S sadikami enoletnic pa ponudimo možnost poletnega spreminjanja nasadov okrasnih gredic in grobov. Večina vrtnarij s sezonskim cvetjem spomladi in poleti nudi tudi sadike vrtnin in zelišč za vrtičkarje ter ljubitelje lastno pridelane hrane, zaradi katere je pomen kakovosti lokalno pridelanih sadik največji.

V poletnem času je pridelava v rastlinjakih usmerjena k jesenskim in zimskim kulturam. Jesen je prav gotovo čas urejanja grobov, pa tudi gredic in okrasnih korit z »jesenskimi lepoticami«, med katerimi izstopajo mačehe, lončne in rezane krizanteme ter ciklame. Prav slednje v zimskem času radi prenašamo v sobne prostore. Krog cvetenja decembra zaključijo božične zvezde in različne cvetoče lončnice, ki ponovno okrasijo domove v zgodnje spomladanskih mesecih.

Nenehno spreminjanje kultur je za »sezonskega vrtnarja« na eni strani privilegij raznovrstnosti in razširjanja asortimenta, na drugi strani pa velik izziv v gojenju kakovostnih in zdravih okrasnih rastlin. Znotraj Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije delimo ter širimo znanje in večletne izkušnje na področju vrtnarstva z željo izboljšanja strokovnosti, še posebej na področju varstva rastlin. Dodatni izziv nam predstavlja izboljšanje tehnologije gojenja, ki je ključna na poti do poenotenja kakovosti »v Sloveniji pridelanih sezonskih okrasnih rastlin«.

Vrtnarski pojem trajnice marsikomu ni čisto jasen. Zato bo prav, če ponovno pojasnimo, kakšne vrste rastlin spadajo v to skupino.

Trajnice so po definiciji zelnate rastline, ki prezimijo na prostem in živijo vsaj tri leta na istem mestu. Med njimi so seveda večinoma takšne, katerih življenjska doba ni omejena.

V to skupino rastlin torej ne sodijo enoletnice in dvoletnice, kakor tudi ne drevnina (drevesa, grmovje in olesenele plezalke), sobne in klasične balkonske rastline.

Trajnice so v vrtu zelo uporabne rastline. Ljudje jih imajo radi predvsem zaradi njihove trpežnosti, lepote cvetja in raznolikosti oblik in barv listja. Na vrtni gredi, v skalnjaku in drugod jih je vsako leto več in vse lepše so, če jim zagotavljamo vsaj osnovne pogoje za življenje. Prav za vsak kotiček vrta se gotovo najde kaka trajnica, ki bo razveseljevala ljubiteljskega ali profesionalnega vrtnarja vsako leto znova.

Med trajnice spadajo tudi vodne in obvodne rastline, dišavnice in začimbnice ter mnoga zdravilna zelišča, okrasne trave in praproti.

Lesnate rastline je skupni izraz za vse tiste rastline, pri katerih njihovi deli lesenijo. Njihova življenjska doba je daljša od treh let, dokazano pa lahko dočakajo tudi okrog 4600 let. Življenjsko obdobje lesnatih rastlin lahko jasno razdelimo na različna obdobja, kot so embrionalno obdobje, juvenilno obdobje, obdobje rodnosti ter obdobje staranja.

V skladu s temi obdobji se pri teh rastlinah spreminjajo njihove morfološke in fiziološke lastnosti. Lesnate rastline lahko obdržijo liste oz. iglice preko vsega leta (vednozelene rastline) ali pa jih jeseni odvržejo in naslednjo pomlad razvijejo nove (listopadne rastline). Z ozirom na habitus rastline lahko pri lesnatih rastlinah ločimo polgrme, grme in drevesa.

  • naziv: Andrej Šušek

    kraj: Jelenče 16a, 2211 Pesnica

    e: andrej.susek@uni-mb.si

    t: 031/379-402/p>

  • naziv: Gregor Osterc

    kraj: Rojska 12, 1230 Domžale

    e: gregor.osterc@bf.uni-lj.si

    t: 031/237-823

  • naziv: Igor Škerbot

    KGZS – Zavod CE, svetovalec specialist II (za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline)

    kraj: Kozjak 29, 3320 Velenje

    e: igor.skerbot@ce.kgzs.si

    t: 041/426-514

  • naziv: Miša Pušenjak

    kraj: Ulica 5.Prekomorske 9, 2250 Ptuj

    e: mpusenjak@gmail.com

    t: 031/772-233

  • naziv: BC Naklo

    kraj: Strahinj 99, 4202 Naklo

    w: www.bc-naklo.si

  • naziv: Šola za hort.Celje

    kraj: ULjubljanska cesta 97, 3000 Celje

    e: nada.natek@guest.arnes.si

    t: 040/637-287

  • naziv: Fišer Stanka, Botanični vrt Ljubljana

    kraj: Ižanska cesta 15, 1000 Ljubljana

    e: f1.stanka@gmail.com

    g: 040/577-345

Ne spreglejte
Zadnji posveti

Za registrirane uporabnike

Prijava     
Pozabil sem geslo/uporabnika?
Želim se REGISTRIRATI.