Organi ZPORS
Vodstvo
Naslov združenja
Jamnikarjeva 101
1000 Ljubljana
Prof. dr. Valentina Schmitzer je krajinska arhitektka, doktorat pa je pridobila na študijskem programu Bioznanosti, področju Hortikultura. Predava na Oddelku za krajinsko arhitekturo in Oddelku za agronomijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer uči predmete povezane z izborom, umeščanjem in vzdrževanjem rastlin v javnih in zasebnih zasaditvah ter predmete, ki se nanašajo na tehnične in vegetacijske detajle krajinske arhitekture. Vodi programski svet doktorskega študija Bioznanosti, aktivna je v različnih komisijah, med drugim deluje kot predsednica Strokovnega sveta Arboretuma Volčji Potok, s katerim tesno sodeluje v pedagoškem kot strokovnem procesu.
Svojo akademsko pot je začela kot mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti in leta 2024 pridobila redno profesuro na Univerzi v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v proučevanje vpliva okoljskih in pridelovalnih dejavnikov na fiziološke spremembe rastlin ter vsebnost primarnih in sekundarnih metabolitov v rastlinah, zlasti jo zanimajo rastlinska barvila. Redno se udeležuje konferenc, izobraževanje in strokovnih srečanj doma in v tujini, kjer krepi stike s strokovnjaki in inštitucijami.
Odkar pomni jo navdušujejo rastline, ki jih je že kot deklica z veseljem sadila in zanje skrbela na urejenem cvetličnem vrtu. Posebej so ji pri srcu vrtnice, ki jih je večkrat preučevala tudi z znanstvenega vidika ter svoje izsledke delila na različnih dogodkih, posvečenih tem rastlinam.
Prof. dr. Gregor Osterc je agronom, doktoriral je s področja hortikulture. Zaposlen je v Skupini za hortikulturo na Oddelku za agronomijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer uči predmete povezane s pridelavo okrasnih rastlin, drevesničarstvom in krajinskim vrtnarstvom.
Akademsko pot je začel kot mladi raziskovalec v Skupini za hortikulturo na Biotehniški fakulteti, v času doktorskega študija se je štiri leta izpopolnjeval na Oddelku za hortikulturo (Fachbereich Gartenbau) na Univerzi v Hannovru, kjer je tudi doktoriral (dr. rer. hort.). Raziskovalno se prednostno ukvarja s problemom razvoja korenin pri rastlinah, še posebej tistih, ki se težje razmnožujejo ter s hormonskimi spremembami v času razvoja korenin. Uvedel je metodo razmnoževanja pravega kostanja s potaknjenci, s katero je danes možno to vrsto, ki je z vidika vegetativnega razmnoževanja izjemno zahtevna, ekonomsko uspešno razmnoževati na povsem preprost in cenen način – s potaknjenci. Je tudi skrbnik nasada genske banke sadnih rastlin v Sloveniji ter pisec številnih znanstvenih in strokovnih člankov ter knjig.
Z Združenjem pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije (ZPORS) je povezan že od začetka, saj je eden izmed soustanoviteljev združenja ter njegov prvi predsednik. To funkcijo je opravljal 15 let.
Upravni odbor
Upravni odbor (UO) je izvršilni organ združenja in šteje devet (9) članov. Upravni odbor opravlja organizacijska dela, administrativna dela, ter vodi delo društva. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru (OZ), ki ga sestavljajo vsi člani združenja in se sestaja na letnem srečanju. UO podaja OZ poročila za preteklo leto in predstavlja letni načrt dela.
Člani upravnega odbora
Prof. dr. Jerneja Jakopič je redna profesorica in raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer deluje na področju hortikulture in soustvarja razvoj sodobne in trajnostne pridelave hortikulturnih rastlin. Poučuje na dodiplomski in podiplomski stopnji, kjer svoje znanje in raziskovalne izkušnje prenaša na nove generacije strokovnjakov.
V raziskovalnem delu se poglobljeno posveča razumevanju delovanja rastlin ter razvoju inovativnih pristopov za izboljšanje kakovosti pridelave. Posebno pozornost namenja proučevanju primarnih in sekundarnih metabolitov ter vplivu agrotehničnih ukrepov in okoljskih dejavnikov na rast, razvoj in kakovost rastlin. S svojim delom aktivno prispeva k napredku stroke ter uspešno povezuje znanost s potrebami pridelovalcev, s katerimi sodeluje tudi preko različnih projektov.
Je članica upravnega odbora Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije in predsednica Strokovnega sadjarskega društva Slovenije ter dejavna tudi v mnogih domačih in mednarodnih strokovnih združenjih.
Matjaž Mastnak, rojen leta 1963, se je po končanem študiju gozdarstva poklicno posvetil vrtnarstvu in izobraževalnemu delu. Od leta 1991 je zaposlen je v Arboretumu Volčji Potok, kjer je bil leta 2024 imenovan za direktorja. Vmes je deloval na področju varstva narave, šolstva, med drugim je oblikoval scenarije za oddajo o naravi na RTV Slovenija.
Napisal je veliko število poljudnih člankov za vrtnarske revije. Nekaj let je urejal reviji Vrtnar in Proteus. Je svetnik in višješolski predavatelj, soavtor in avtor učbenikov, knjig in prevajalec. V poklicnem življenju se posveča lesnatim rastlinam in je širši javnosti najbolj znan kot strokovnjak za vrtnice. Dejaven je tudi na področju uporabe drevnine v grajenem okolju in opozarjanja o invazivnih tujerodnih okrasnih rastlinah.
Prof. dr. Gregor Osterc je agronom, doktoriral je s področja hortikulture. Zaposlen je v Skupini za hortikulturo na Oddelku za agronomijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer uči predmete povezane s pridelavo okrasnih rastlin, drevesničarstvom in krajinskim vrtnarstvom.
Akademsko pot je začel kot mladi raziskovalec v Skupini za hortikulturo na Biotehniški fakulteti, v času doktorskega študija se je štiri leta izpopolnjeval na Oddelku za hortikulturo (Fachbereich Gartenbau) na Univerzi v Hannovru, kjer je tudi doktoriral (dr. rer. hort.). Raziskovalno se prednostno ukvarja s problemom razvoja korenin pri rastlinah, še posebej tistih, ki se težje razmnožujejo ter s hormonskimi spremembami v času razvoja korenin. Uvedel je metodo razmnoževanja pravega kostanja s potaknjenci, s katero je danes možno to vrsto, ki je z vidika vegetativnega razmnoževanja izjemno zahtevna, ekonomsko uspešno razmnoževati na povsem preprost in cenen način – s potaknjenci. Je tudi skrbnik nasada genske banke sadnih rastlin v Sloveniji ter pisec številnih znanstvenih in strokovnih člankov ter knjig.
Z Združenjem pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije (ZPORS) je povezan že od začetka, saj je eden izmed soustanoviteljev združenja ter njegov prvi predsednik. To funkcijo je opravljal 15 let.
Prof. dr. Valentina Schmitzer je krajinska arhitektka, doktorat pa je pridobila na študijskem programu Bioznanosti, področju Hortikultura. Predava na Oddelku za krajinsko arhitekturo in Oddelku za agronomijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer uči predmete povezane z izborom, umeščanjem in vzdrževanjem rastlin v javnih in zasebnih zasaditvah ter predmete, ki se nanašajo na tehnične in vegetacijske detajle krajinske arhitekture. Vodi programski svet doktorskega študija Bioznanosti, aktivna je v različnih komisijah, med drugim deluje kot predsednica Strokovnega sveta Arboretuma Volčji Potok, s katerim tesno sodeluje v pedagoškem kot strokovnem procesu.
Svojo akademsko pot je začela kot mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti in leta 2024 pridobila redno profesuro na Univerzi v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v proučevanje vpliva okoljskih in pridelovalnih dejavnikov na fiziološke spremembe rastlin ter vsebnost primarnih in sekundarnih metabolitov v rastlinah, zlasti jo zanimajo rastlinska barvila. Redno se udeležuje konferenc, izobraževanje in strokovnih srečanj doma in v tujini, kjer krepi stike s strokovnjaki in inštitucijami.
Odkar pomni jo navdušujejo rastline, ki jih je že kot deklica z veseljem sadila in zanje skrbela na urejenem cvetličnem vrtu. Posebej so ji pri srcu vrtnice, ki jih je večkrat preučevala tudi z znanstvenega vidika ter svoje izsledke delila na različnih dogodkih, posvečenih tem rastlinam.
Bernarda Strgar je slovenska biologinja, ki je svojo strast do rastlin razvijala tudi v Londonu, kjer je študirala vrtno oblikovanje. Danes vodi vrtnarijo s trajnicami, načrtuje zasebne vrtove in javne zelene površine, predava, piše članke ter redno sodeluje v radijskih in televizijskih oddajah v Sloveniji.
Z več kot 30 leti izkušenj v vrtnariji Trajnice Strgar v Ljubljani goji več kot 900 različnih vrst in sort trajnic za zasebne naročnike in javne zasaditve. Skupaj z majhno ekipo izvaja ureditve ter skrbi za nadaljnje vzdrževanje trajnic in mešanih zasaditev, ki jih načrtujejo.
Ker verjame v pomen preizkušanja novih rastlinskih kombinacij, je v svoji vrtnariji oblikovala poskusne grede, strešne vrtove ter mešane zasaditve vrtnic in trajnic, kjer razvija in preizkuša nove kombinacije.
Nadzorni odbor
Nadzorni odbor (NO) je nadzorni organ združenja. Sestavljajo ga trije (3) člani, ki jih voli Občni zbor. Nadzorni odbor nadzoruje finančno in materialno poslovanje združenja, nadzoruje delo upravnega odbora združenja, pregleda letno poročilo, poroča o svojem delu in o ustreznosti letnega in finančnega poročila.
