IM MEMORIAM – Slovo od prof. Šiftarja

V zadnjem tednu marca nas je pretresla novica o slovesu prof. Šiftarja. Poslovil se je izjemen strokovnjak, velik človek, predvsem pa vrtnar v pravem pomenu besede. Odlikovala ga je izjemna strokovna širina, ki sta jo vseskozi spremljala skromnost in dostopnost. V vsaki strokovni debati, v kateri je sodeloval, je bilo jasno, kako bogato znanje premore, hkrati pa je znal poslušati in povezovati različna področja. Dobro je obvladoval široko vrtnarsko stroko, obenem pa je njegovo znanje segalo tudi na mnoga kmetijska področja, kar mu je omogočajo celosten pogled in iskanje pravih rešitev.

Njegova pot je bila zaznamovana z učenjem in povezavami z vrhunskimi strokovnjaki s kmetijskega področja. Končal je Agronomsko fakulteto v Ljubljani, doktoriral pa pri še enem izjemnem kmetijcu, prof. Adamiču. Več kot 20 let je vodil mestno vrtnarijo v Murski Soboti (Vrtnarstvo Murska Sobota), predaval je na treh univerzah: Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru ter Univerzi v Zagrebu, sodeloval v najrazličnejših projektih, povezanimi z urejanjem mest, bil sodni izvedenec, in še bi lahko naštevali. Njegovo delo je pustilo močan pečat tako v stroki kot v prostoru.

Kot predavatelj ter mentor številnim študentkam in študentom je znanje prenašal na mlajše generacije vrtnarskih strokovnjakov. Sam ga v času študija žal nisem imel priložnosti poslušati kot predavatelja, saj sem izbral drugo smer, na kateri profesor ni predaval. Prvič sem ga spoznal kot recenzenta moje diplomske naloge. Nekoliko kasneje, sem se kot mlad asistent udeleževal njegovih predavanj. To so bila predavanja, ki so od poslušalca zahtevala stalno povezovanje teorije s prakso. Profesor je teoretično znanje znal zelo spretno in uporabno prenesti v prakso, zato se danes tudi sam kot predavatelj njegovih misli pogosto spomnim in jih posredujem študentkam in študentom.

Profesor Šiftar je bil ves čas tesno povezan tudi z mojim raziskovalnim delom na področju drevesničarstva, z raziskavami, povezanimi s koreninjenjem še posebej tistih vrst, ki se težje razmnožujejo. To je na nek način posledica njegove osnovne izobrazbe, saj je v okviru doktorske disertacije optimiziral metodo vegetativnega razmnoževanja kraškega ruja (Cotinus coggygria). Nenehno ga je zanimal razvoj področja razmnoževanja lesnatih rastlin. Veliko sva razpravljala o razmnoževanju pravega kostanja (Castanea sativa), saj je tudi sam s sodelavci v podjetju Vrtnarstvo Murska Sobota, razvil zelo prebojno metodo cepljenja kostanja na kaleče seme in jo tudi objavil. Za svoje bogato raziskovalno in strokovno delo je prejel več nagrad: nagrado za izume in izboljšave Sklada Borisa Kidriča, Jesenkovo nagrado in nagrado Društva krajinskih arhitektov Slovenije za življenjsko delo.

V zadnjem obdobju svojega bogatega poklicnega življenja se je intenzivno posvečal raziskavam o izvoru različnih vrst hrušk (Pyrus spp.), ki uspevajo v Sloveniji. Znana je njegova znamenita izjava, da bi Slovenijo v nacionalnem grbu moral predstavljati hrušev list in ne lipov, saj je hruška s svojo pestrostjo vrst in tipov še veliko bolj značilna za našo državo kot lipa. Opravil in objavil je izjemno odmevne raziskave o izvoru zimske hruške (Pyrus nivalis), ki še danes burijo duhove. Danes tovrstno raziskovalno delo v večji meri sloni na naprednih genskih analizah, profesor Šiftar pa je svoje raziskave temeljil zgolj na morfoloških meritvah – z opazovanji ter z metrom in fotoaparatom v roki!

Tesnejše sodelovanje vseh aktivnih s področja okrasnega vrtnarstva je bila vedno ena njegovih ključnih želja. Zato je ves čas intenzivno sodeloval z vrtnarji v različnih skupinah, preko Društva vrtnarjev Slovenije, preko različnih dogodkov v Botaničnem vrtu, Arboretumu ter drugod in povsod, kamorkoli je prišel, je bil toplo sprejet gost in cenjen predavatelj.

Po lastnem prepričanju je idejni oče Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije (ZPORS), saj so bile debate z njim o pomenu strokovnega dela med okrasnimi vrtnarji eden izmed odločilnih vzvodov pri oblikovanju ideje o ustanovitvi ZPORS. Kot vabljenega predavatelja smo ga poslušali na ustanovnem posvetu ZPORS leta 2010. Prepričan sem, da bi bil razvoja ZPORS v svojih 16 letih obstoja vesel, predvsem pa bi se veselil dejstva, da imamo v okviru ZPOPRS razvit strokoven dialog in povezani oblikujemo najboljše rešitev za razvoj okrasnega vrtnarstva v Sloveniji.

Profesor Šiftar, tako v okviru takšnih debat, kot tudi v razmišljanjih o znanstvenem delu ter tudi širše vas bomo zelo pogrešali, a ostajate za vedno pomemben del vsega tega dogajanja!

Napisal: prof. dr. Gregor Osterc
Fotografija: Stanka Dešnik