Na letnem posvetu Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin 8. januarja 2026 so svoje strokovno, načrtovalsko in upravljavsko znanje delili predavatelji iz Slovenije in tujine. Rdeča nit vseh se je vpela v naslov letošnjega posveta: Sodobni pristopi ozelenjevanja in rastlinski izbor za zmanjšanje učinkov toplotnega otoka v mestih.
Nejc Florjanc, docent za krajinsko oblikovanje na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, je predstavil Izzive prenosa strateških zavez in normativov za ozelenjevanje mest v načrtovanje in izvedbo. Evropski zeleni dogovor, Uredba o ohranjanju narave, Priporočila svetovne zdravstvene organizacije in Pristop 3-30-300 so nekatera vodila pri načrtovanju na podnebne spremembe odpornejših mest, ki so obenem prijetnejša za bivanje. Predstavil je študentski projekt načrtovanja zelenega sistema Izole in Kopra z upoštevanjem omenjenih priporočil. Poudaril je, da moramo naravo pojmovati kor ključni gradnik mesta, ne kot ostanek prostora znotraj urbanizacije. Izpostavil je težavo v zagotavljanju raščenega terena na gradbiščih in nujnost zaščite omenjenega območja. Le ohranjen stik z matično podlago omogoča rast visoke vegetacije, ki je zajeta v terminu raščen teren. Na primeru študentskega projekta prestrukturiranja območja Pivovarne Union v Ljubljani je opredelil urbani ozelenitveni faktor (urban greening factor), ki ga napredna tuja mesta že uporabljajo, njegov namen pa je ovrednotenje prispevka oz. kakovosti zelenih površin v načrtovanem urbanem posegu.
(foto M. Račevski)
Urška Didovič z Inštituta za politike prostora je na predavanju Simulacije ENVI-met za oceno vpliva vegetacijskih tipov na mikroklimo v urbanem okolju opredelila pojav urbanih toplotnih otokov, nato pa zanimivo orodje za njegovo vrednotenje. Predstavila je mnoge študije, ki analizirajo pomen raznovrstnih zelenih površin na mikroklimo. Tipi vegetacije namreč zelo različno blažijo učinke toplotnih otokov v mestih. Orodje, kot je ENVI-met kvantitativno in vizualno prikaže vplive različnih vegetacijskih tipov in tlakovanja na lokalno mikroklimo. V predavanju je predstavila modele in izbrane primere ozelenitev, s katerimi lahko argumentiramo prenovo in umeščanje prepustnih utrjenih površin ter raznolikih vegetacijskih oblik v urbani prostor. Takšna orodja so zanimiva kot vrednotenje novih posegov v prostor tako pozitivnih in negativnih. Z njimi lahko spremljamo časovni vpliv izvedenih del in njihovo dolgoročno uspešnost.
(foto M. Račevski)
Češki krajinski arhitekt ONDŘEJ FOUS iz biroja Třiarchitekti je v predavanju z naslovom Prague and Brno, cases of green space evolution/Praga in Brno, prenova javnih zelenih prostorov prikazal faze prenove javnih površin v izbranih mestih. Dejaven je tudi kot vodja drevesnice dvorca Ctěnice, sodeloval je pri obnovi zgodovinskih parkov in vrtov. Mnoge pozabljene in slabo vzdrževane javne površine dobivajo nove podobe in funkcije tudi v luči večplastnih ekosistemskih storitev. Meni, da je komunikacija z javnostjo pred vsako spremembo prostora bistven korak v uspešni prenovi – naj bo to odstranitev hirajočega drevesa ali ureditev drugačnega režima poti v parku. V seriji terenskih fotografij je predstavil faze sajenja dreves in trajnic. Kot zanimivo prakso je izpostavil zamejevanje na novo zasajenih površin trajnic z začasnimi ograjami. Tako uporabniki prostora razumejo proces rasti in postopno spremembo grede iz mladega v končni nasad. Kot druga, izrazito pomembna praksa, ki se je udeležencem posveta gotovo vtisnila v spomin, pa je sajenje kakovostnega sadilnega materiala iz preverjenih lokalnih vrtnarij. Sadike dostavljajo na teren sproti, v zasaditvah javnega prostora pa je poudaril tudi rabo čebulnic.
(foto M. Račevski)
Kot slednja je na posvetu znanje delila dr. KRISTINE HAMILTON, ekosistemska biologinja, ki trenutno vodi krajinskoarhitekturni biro Grüne Werkstatt. Svoje predavanje je naslovila Naturalistic urban greening solutions using regional and near-natural perennials/Naturalistične urbane ozelenitve z lokalnimi in drugimi trpežnimi trajnicami. Predstavila je izvedene primere naturalističnih zasaditev iz svoje prakse, spregovorila o pasteh takšnih pristopov. Domorodne vrste so za žuželke zanimivejše kot tujerodne vrste trajnic, vsekakor pa je v tovrstnih zasaditvah treba zagotoviti tudi estetiko in sezonsko zanimivost. Javni prostor moramo snovati tako, da se v njem počutijo dobro (tudi) ljudje. Na podlagi dolgoletnih izkušenj z delom v avstrijskem združenju pridelovalcev okrasnih rastlin je prikazala tehnike nabiranja semen v naravi in metode razmnoževanja izbranih vrst. Mnoge vrste slabo kalijo in jih zato v zasnovah naturalističnih ureditev raje vnaša kot sadike in ne seme. Regionalne mešanice trajnic uporablja za zasnovo cestnih brežin, zelenih streh, deževnih vrtov, zlasti pa poljavnih prostorov šol in vrtcev. Zanimivo je, da v setvenih mešanicah odsvetuje rabo trav, saj se te preveč razrastejo in zatirajo rast širokolistnih rastlin. Prav tako je opisala zahtevnost priprave tal; ta morajo biti revna z dušikom in dobro odcedna, saj večina domorodnih trajnic (nenazadnje večina trajnic) raste dobro le v takšnih razmerah. Pristopi vzdrževanja tovrstnih zasaditev so povsem drugačni, odstranjevanje vsega odkošenega materiala je nujno, saj s tem preprečimo razrast plevelnih vrst in trav.
(foto M. Račevski)
Udeležba na posvetu je bila visoka in tudi strokovno pestra, zabeležili smo 77 udeležencev, med njimi predstavnike vrtnarjev, drevesničarjev, javnih inštitucij, služb za urejanje prostora, študentov in dijakov različnih, s prostorom povezanih smeri. Vabimo vas, da si pregledate in shranite datoteke predavanj!