9. januarja 2025 je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani potekal že 15. strokovni posvet ZPORS z naslovom Invazivnost tujerodnih rastlin: analiza vrst, izzivi in omejitve rastlinskega izbora ter načrtovanje javnih površin s sodobnim sortimentom in pristopi. Dogodek je pritegnil številne strokovnjake s področja vrtnarstva, krajinske arhitekture, naravovarstva in pridelave okrasnih rastlin pa tudi mlado generacijo študentov hortikulture in krajinske arhitekture. Tokrat se je na posvetu zbralo več kot 70 udeležencev, ki so po zaključenih predavanjih s svojimi komentarji in pogledi dejavno prispevali k problematiki invazivnih okrasnih rastlin (v nadaljevanju ITV) v pridelavi in pojavljanju v prostoru.
Slika 1: Aktualnost teme oriše polna predavalnica in zbrani poslušalci.
Predavanja so bila osredotočena na praktične izzive, s katerimi se srečujemo pri ravnanju z ITV, ter na sodobne pristope pri izbiri in umeščanju novih vrst.
Predavatelji so predstavili različne vidike ITV pa tudi možnosti rabe in omejevanja njihovega širjenja ter nadomeščanja z drugimi vrstami. Matjaž Mastnak je izpostavil, da je težava pri invazivnih drevesih in grmovnicah v Sloveniji pogosto povezana s pomanjkljivim vzdrževanjem. Poudaril je pomembnost hitrega odstranjevanja invazivnih sejancev, kot so veliki pajesen (Ailanthus altissima) in lovorikovec (Prunus laurocerasus), že v prvem letu, ko jih je še mogoče ročno izpuliti. Rastline se pogosto pojavljajo v krajini, saj jih tja zanašajo ptice, delno pa k širjenju prispeva tudi neodgovorno ravnanje ljudi, ki rastlinski material odlagajo v okolico bivališč. V Švici je že prepovedan uvoz rastlin lovorikovca, na Bavarskem pa podpirajo idejo o njegovi regulaciji in vprašanje časa je, kdaj bodo te rastline na seznamu invazivnih vrst. Mastnak je spregovoril tudi o projektu Life Ornamentalias in povabil predstavnike zainteresirane stroke k sodelovanju ob pripravi seznamov invazivnih vrst in njihovih nadomestnih vrst ali sort – na primer sorte metuljnika (Buddleia davidii), ki so sterilne. Izpostavil je, da v Sloveniji nimamo nacionalnega seznama ITV, tako da se držimo le uredbe 1143/2014, torej seznama ITV, ki zadevajo Unijo.
Slika 2: Le nekaj dni po posvetu, smo na sprehodu po gozdovih v okolici Radovljice opazili mlade sejance lovorikovca (Prunus laurocerasus). Takšne lege so za te grmovnice idealne in lahko predstavljajo nova žarišč širjenja.
Bernarda Strgar je opozorila na umeščanjem rastlin na primerna rastišča in preizkušanje pred uvajanjem novih trajnic, saj so lahko nekatere hitro rastoče in bolj trpežne vrste, za nekatera rastišča izredno primerna izbira, iste vrste pa na neustreznih rastiščih postanejo problematične. Odličen primer je japonska perjanka (Pennisetum alopecuroides), ki jo sicer pogosto sadimo v javne grede, je pa nujno spremljati njeno rast in jo po potrebi omejevati. Izbira sorte je ključna, saj so nekatere sterilne in ne predstavljajo težave za širjenje. Mnoge žlahtniteljske hiše so prepoznale ta problem in že ponujajo zanimive sorte japonske perjanke. Strgarjeva je predlagala, da bi slovenska mesta lahko sistematično uvajala testne grede, kjer bi preizkušali nove vrste in sorte ter tako pridobili dragocene podatke o njihovi prilagodljivosti in vzdržljivosti. Natančneje je spregovorila o pomenu rastlin iz rodu šašev (Carex), vilovina (Sesleria) in šetraj (Saturea) kot prilagodljivih vrst za mesta prihodnosti.
Slika 3: Okrasne tujerodne trave so izredno priljubljena skupina rastlin v mešanih zasaditvah. Kitajski trstikovec (Miscanthus sinensis) se hitro širi, če ga neodgovorno odlagamo v naravo. Žarišče smo opazili tudi ob potoku v okolici Radomelj.
Letošnji predavatelj iz tujine Thomas Roth je predstavil primere dobrih praks z Dunaja, Innsbrucka in Gradca, kjer testirajo nove vrste dreves in grmovnic, prilagojenih na spremenjene podnebne razmere in urbano okolje. Uspešnost rasti domorodnih in tujerodnih vrst ter križancev preverjajo tudi na testnih postajah na Irskem, Finskem, Islandiji in v Veliki Britaniji, kjer spremljajo 25 različnih vrst dreves, posajenih v prilagojenih substratih. Rastline v urbanih zasaditvah prihodnosti morajo biti odporne na sušo ter nizke zimske temperature, na pozne slane, bolezni in škodljivce, hkrati pa morajo imeti primerno razrast in obliko. Mnoge tujerodne rastline ustrezajo tem kriterijem, kljub temu, da so kot osnovna vrsta invazivne. Takšna je na primer sorta robinije (Robinia pseudoaccacia) ‘Nyirsegi’. Odlično se obnesejo tudi na brestovo bolezen rezistentni sorti bresta (Ulmus x hollandica) ‘Fiorente’ ali ‘New Horizon’ pa novosti kot so zelkova (Zelkova serrata) ‘Green Base’ in panonski hrast (Quercus frainetto).
Slika 4: Thomas Roth iz Dunaja že več kot 15 let raziskuje rast dreves in grmovnic v inženirskih substratih.
Urška Kranjc je v predavanju poudarila, da pri načrtovanju javnega odprtega prostora zakonodaja projektantom nalaga upoštevanje predpisov s področja ohranjanja narave, ki vključuje tudi ukrepe za obvladovanje vplivov TIV, pri čemer praksa kaže na potrebo po osvetlitvi problematike raznolikosti pogojev, vključno z izborom primernih rastlinskih vrst. Orisala je nekatere primere iz tujine, ki spodbujajo naravno sukcesijo, med njimi Henry Matisse parka (krajinski arhitekt Gilles Clement).
Slika 5: Vprašanja in pobude po zaključku predavanj so bila številna, debata pa zelo konstruktivna.
Udeleženci posveta so se strinjali, da je za učinkovito omejevanje invazivnih rastlin ključno sodelovanje vseh deležnikov ter ustrezno ozaveščanje širše javnosti. Ena od pomembnih ugotovitev je bila, da invazivnost rastlin ni le biološka danost posamezne vrste, temveč tudi posledica neustreznega ravnanja, pomanjkanja znanja in nadzora.
Smiselno je, da v prihodnje, poleg testiranja novih vrst pri izbiri okrasnih rastlin usmerimo pozornost predvsem na vrste iz območij primerljivih podnebnih razmer, ki jih pričakujemo pri nas. Slovensko primorje je v tem pogledu neizkoriščen vir potencialnih okrasnih rastlin.
Posvet je poudaril, da rešitev za omejevanje invazivnih rastlin ni v novih prepovedih, temveč v izobraževanju, odgovornem ravnanju in tesnemu sodelovanju med vsemi, ki se ukvarjajo z okrasnimi rastlinami. Celoten program posveta in gradiva je na voljo na spletni strani ZPORS, pod zavihkom strokovne informacije/vsebine posvetov. Vabljeni k ponovnemu branju, veseli bomo tudi vaših komentarjev.