V četrtek, 24. novembra 2022, smo opravili tretje, letošnje zadnje, hortikulturno srečanje na terenu. Tokrat smo se zbrali v Kopru, kjer smo si ogledali zelene površine v starem mestnem jedru. Srečanja se je udeležilo 22 ljudi, predstavnikov zelo različnih strok, od arhitektov, krajinskih arhitektov, predstavnikov komunalnih podjetij, izvajalcev, urejevalcev do vrtnarjev, ki se vsi ukvarjamo z urejanjem zelenih površin. Osrednja tema ogleda so bili starejši nasadi v Kopru, njihovo stanje, načini vzdrževanja, ravnanje z drevesi v primeru večjih posegov, ipd. Ogled je strokovno vodil in povezoval Mirko Silan, univ. dipl. biolog, arborist svetovalec.
Pri gradbenih posegih v prostor s tresočo roko!
Na ogled smo se podali iz Muzejskega trga, ki je bil lansko leto povsem prenovljen. Novonastali prostor je hibrid med parkom in trgom, ki predstavlja nov in obstoječ prostor v zgodovinskem delu Kopra. Sprva smo se ustavili pri drevoredu platan, tik ob Muzejskem trgu. Gre za star drevored ob povezovalni poti med morjem in starim mestnim jedrom. V omenjenem drevoredu raste najstarejša platana v Kopru, ki ima 453 cm prsnega obsega debla. Pod cesto, ob kateri je posajen drevored, so v preteklih letih naredili izkop, saj so ob urejanju Muzejskega trga pod njim uredili podzemno garažo. Pri izkopu so veliko pozornost posvečali temu, da so kopali dovolj stran od dreves v drevoredu (upoštevali večkratnik predvidene minimalne razdalje za izkope, 2,5 m), da bi preprečili poškodbe koreninskega sistema pri drevesih. Posebna pozornost je namenjena predvsem največji platani, ki jo sedaj, v času po posegu, natančno spremljajo. Zaenkrat še ni opaziti posledic gradbenih del v bližini drevesa na samo rast, kar pa je pričakovano, saj trohnenje korenin napreduje počasi. Sicer smo zaznali pojav nekaj trosnjakov glive sršati luknjač (Inonotus hispidus) na nepreraslih poškodbah. Takšna, zgolj rahla, pojavnost trosnjakov je večinoma lahko tudi povsem normalna reakcija drevesa na stres (predvsem vodni), saj so trosi na in v drevesih vedno prisotni in ob manjšem stresu (izsušitev tkiva) že lahko kalijo. Na drevesu je bila prisotna tudi povezava krošnje z namenom varovanja drevesa pred odlomom in padcem dela krošnje na cestišče. Ta povezava ni opravljena v skladu s trenutnimi mednarodnimi standardi za vezavo krošnje dreve, saj je statična in narejena na višini, kjer bi morala biti dinamična. Dinamična povezava namreč omogoča posameznim delom krošnje drevesa več gibanja in zato tudi več dušenja nihanja v vetru. Na tem mestu je stekla tudi debata o načinu izkopa v povezavi z bližnjimi rastlinami. V zadnjem času se v takih primerih vedno bolj širi izkop s stisnjenim zrakom, tim. ‘air-spade’, ki ne poškoduje korenin, kot mehanični načini izkopov. Vsekakor bo tudi v prihodnji letih potrebno opazovati vitalnost te in tudi ostalih platan v drevoredu. Ključni problemi so namreč visoke temperature, omejen dostop vode do korenin dreves in izredno omejen rastni prostor korenin (slika 1).
Slika 1: Najstarejše drevo platane v Kopru (foto: Kunc P.)
Kakovost uporabljenih materialov je pri krajinskem urejanju pomembna!
Pot smo nadaljevali na Vergerijev trg. To je manjši trg, ki nosi ime po reformatorju Vergeriu, ki je bil Trubarjev učitelj in je bil v času reformacije prav tako kot Trubar izgnan kot krivoverec. Ureditev tega trga je še vedno ustrezna, se pa opaža težave z uporabljenimi materiali, ki propadajo. Tak je npr. tlak iz toskanskega peščenjaka, pri katerem že opažamo sledove obrabe. V debati poudarimo, da je potrebno pri novih ureditvah uporabljati kakovostne materiale, da ne pride do prezgodnjih poškodb. V okolici je posajenih kar nekaj oljk, ob čemer se razvije debata o (ne)primernosti oljk za sajenje v mesta. Nekateri zagovarjajo, da je oljka sadna vrsta, ki ne sodi v mesta. Obenem pa poudarimo, da je v mestih na obali določen delež oljk povsem sprejemljiv, saj ta drevesa poudarijo značilnost tega okolja (slika 2).
Slika 2: Udeleženci ogleda na Vergerijevem trgu (foto: Kunc P.)
Novi nasadi morajo slediti sodobnim smernicam raznovrstnosti in biotske pestrosti!
Naslednja postaja našega obhoda je bil trg Brolo, nedaleč od osrednjega, Titovega trga. Ta park je zaradi starosti vsekakor potreben obnove. Pri debati iskanja koncepta za novo sajenje in preureditev poudarimo tisto, kar smo izpostavljali že na prejšnjih ogledih (Ljubljana) – ob preureditvah obstoječih zelenih površin, kot tudi zasnovi novih, je potrebno poleg osnovnega koncepta upoštevati primeren izbor rastlin in ohranjati ali zagotovili raznovrstnost in biotsko pestrost. Pri novih obnovah, danes ob sajenju predvsem lesnatih vrst, sledimo načinu sajenja v jarke, da se lahko drevesa pod zemljo s koreninami povežejo med seboj (slika 3).
Slika 3: Določeni parki v Kopru so potrebni prenove (foto: Kunc P.)
Nove ureditve je potrebno takoj urediti do konca!
Pot smo nadaljevali ob glavni obmorski koprski vpadnici, se sprehodili mimo nove koprske tržnice in komentirali ureditev na Hlavatyjevem trgu. Poleg palm, ki so jih ob vpadnici posadili pred leti, so tu na novo posajena drevesa velikocvetne magnolije. Opazimo, da je drevesom namenjen bistveno premajhen krog brez tlaka (rastni prostor), kamor se lahko k drevesom steka voda. V prihodnjih letih, ko se bo prostor ob delu te vpadnice prenavljal, bi lahko neustrezna rastišča popravili in drevesom zagotovili dovolj prostora. Obvelja mnenje, da je ta pristop neustrezen in da je zelo pomembno, da rastline že na začetku kakovostno posadimo, saj se ob neustreznem sajenju mlade sadike slabše vraščajo v tla in je pri njih v takšnih primerih hitro opazna slabša rast. Pripomnimo, da se v zadnjih letih ponekod (npr. Dunaj, Barcelona) pojavlja celo način sajenja dreves v mesta tako, da je nivo tal ob drevesu nižji od ostalega dela in se na ta način vsa odtekla voda zbere ob drevesu in tam ponikne (slika 4).
Slika 4: Koprska vpadnica s palmami (foto: Kunc P.)
Drevesa ne smejo biti posajena pregloboko!
Ogled smo končali na Hlavatyjevem trgu, kjer so posajena drevesa črnega hrasta. Opazno je, da so bila ob zasnovi parka leta 1986 drevesa posajena pravilno, a so bila kasneje, ob prenovi parka, višje zasuta. Z višjim zasutjem, so korenine dreves izpostavljene območju tal, kjer je premalo kisika in je zato dihanje korenin oteženo. Posledica slabšega dihanja je počasen propad korenin, kar se seveda odraža v slabši rasti dreves, drevesa lahko tudi propadejo. Pregloboko sajenje je žal v zadnjem obdobju prepogost pojav v naših mestih. Velikokrat se dogaja (kar smo že večkrat opozorili na naših preteklih ogledih), da so drevesa že na začetku posajena pregloboko. Vzroki so različni. Pogosto je problem v tem, da ob sajenju ne preverimo, kje je koreninski vrat pri drevesih in sadimo preprosto tako globoko, kot je globina koreninske grude. Ta način sajenja je ustrezen, če je zgornji del koreninske grude na višini koreninskega vratu. V praksi pa se pogosto dogaja, da sega zgornji nivo zemlje nad koreninski vrat. To pomeni, da je potrebno pri vsaki sadiki ob sajenju pogledati, kje je koreninski vrat. Če je plast zemlje nad njim, jo je potrebno odstraniti in potem saditi. Težava s preglobokim sajenjem se pojavlja pogosto tudi v primerih, ko drevesa sadimo v nov substrat. Če substrat ni dovolj utrjen, je velika nevarnost, da se sčasoma posede in z njim se posedejo tudi novo posajena drevesa, kar vodi v situacijo, da se drevesa pojavijo pregloboko v substratu.
Pripravila:
Petra KUNC in Mirko SILAN