V četrtek, 20. oktobra 2022 smo opravili drugo letošnje hortikulturno srečanje na terenu. Tokrat smo se srečali predstavniki zelo različnih strok, od načrtovalcev, predstavnikov komunalnih podjetij, izvajalcev, urejevalcev do vrtnarjev, ki se vsi ukvarjamo z urejanjem zelenih površin v Ljubljani. Ogled sta strokovno vodila in povezovala Bernarda Strgar, univ. dipl. biologinja, ki je zaključila tudi študij oblikovanja vrtov v Londonu in se že več kot desetletje ukvarja s celostnim načrtovanjem vrtov in zelenih javnih površin, hkrati pa vodi zelo uspešno vrtnarijo s trajnicami ter Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd., vrhunski strokovnjak, dendrolog, delujoč v Arboretum Volčji potok, hkrati pa izjemno priznan predavatelj in pisec številnih strokovnih knjig.
Z ogledom smo začeli na Trgu Mladinskih Delovnih Brigad (Trg MDB), ki je bil preurejen lansko leto. Gre za kombinacijo že obstoječih dreves ter novo sajenih dreves in tudi trajnic. Ohranjanje obstoječih dreves, kjer je to smiselno in se povezuje s konceptom ureditve, je zelo pomembno, saj so drevesa v ta prostor že vraščena in zato tam najbolje uspevajo. Na omenjenem trgu so za nova drevesa izbrali brezo, saj so tudi obstoječa drevesa te vrste. Izbira breze na tem mestu je nekoliko problematična, saj je na trgu kar nekaj tlakovane površine, ki v poletnih mesecih močno segreje okolico, breza pa vroče razmere slabše prenaša. Za novo sajena drevesa je bila izbrana himalajska breza, kar je glede na prejšnji pomislek boljša odločitev. Na robovih okoli saditvenih krogov je načrtovano sajenje plazeče tisa in nizko raslega češmina, v notranjosti so posajene različne trajnice. Tu so kombinirane različne vrste trav s cvetočimi vrstami trajnic. S sajenjem nizkih lesnatih vrst na robove se skuša preprečiti vstopanje obiskovalcev na zelenice, zato upamo, da bo tudi sajenje teh rastlin čim prej zaključeno.
Obhod smo nadaljevali po Tržaški cesti, kjer smo se ustavili ob novo posajenih drevesih poljskega javorja (maklena). Poljski javor je kot vrsta zelo primeren za sajenje v mesta, saj je zelo odporen na različne stresne dejavnike, s katerimi se srečujemo v mestih. Prav iz tega vidika je izbor javorjev na Tržaški cesti zelo primeren. Ob tem je stekla je tudi debata o primernih substratih za uporabo v mestnem okolju. Vedno pogosteje se namesto obstoječih tal uporablja pripravljene substrate, ki temeljijo predvsem na različnih dodatkih, ki povečajo odcednost. Na površini ob Tržaški cesti, je ob javorjih uporabljen tim. stockholmski sistem sajenja. Gre za metodo, ko se v tla nabije specifični agregatni material, v katerega se vdela zemlja. Ta zemlja zadržuje vlago in nudi odlične razmere za rast korenin pri drevesih, ki so tam posajena.
Sprehod smo nadaljevali v Langusovo ulico, kjer smo srečali mešani nasad različnih drevesnih vrst. Mešani nasadi v drevoredih ali pri vrstah dreves se v zadnjem času precej širijo. Glede na klasične drevorede, s samo eno rastlinsko vrsto po možnosti iste sorte, so ti mešani drevoredi, kot se ugotavlja, odpornejši proti zunanjim vplivom, tudi proti boleznim in škodljivcem in so zato celo primernejši. Nato smo se sprehodili mimo manjšega krožišča, kjer na sredini rastejo drevesa ostrolistnega javorja sorte ‘Globosum’, okrog pa grmi vrtnic. Tako zasnovani nasadi vrtnic, so izjemno težavni za vzdrževanje, kar se je izkazalo tudi v tem primeru, saj je nasad močno zapleveljen.
Zatem smo se ustavili še ob privatni stavbi, kjer je zunanjost stavbe urejena z več manjšimi nasadi, v katerih je posajenih samo nekaj nizkih grmov bora, zastirka pa oblikovana iz belih prodnikov. Ker je rastlin v nasadih zelo malo, prodniki v zastirki zelo izstopajo. Takšnim monotonim ureditvam okolice se poskušamo izogibati. Vzpostaviti želimo živahne ureditve z vključevanjem različnih rastlinskih vrst ter na ta način prispevati k biotski pestrosti. Izogibamo se tudi uporabi tekstila, tako v primeru zastirke, kot tudi v primeru uporabe za namene ločevanja različnih plasti različnih materialov med seboj, npr. za ločevanje prodnikov in plasti tal. Takšen primer smo videli v našem primeru. Nove izkušnje kažejo, da se da različne plasti uspešno ločevati tudi brez uporabe tekstila.
Za konec smo se ustavili še v parku Gradaščica ob Barjanski cesti. Gre za park z velikim potencialom zelenih površin, ki pa so bistveno premalo izkoriščene. Trenutno v parku raste nekaj velikih dreves ter stoji nekaj klopi. S sajenjem večjega števila različnih rastlinskih vrst bi povečali biotsko pestrost, vključno s privabljanjem različnih živalskih vrst, poleg tega pa bi bila taka ureditev parka za okoliške prebivalce izjemnega pomena.
Tudi to drugo srečanje predstavnikov zelo različnih strok na terenu leta 2022 je postreglo z različnimi zelo zanimivimi ugotovitvami. Predvsem smo se strinjali, da je potrebno pri sodobnih ureditvah mest stremeti k čim funkcionalnejši ureditvi prostora z upoštevanjem biotske pestrosti in raznovrstnosti.