Poročilo terenski ogled Velenje

Prenova središča Velenja med ambicioznimi cilji in izzivi na terenu

Na marčevskem terenskem pregledu si je okrog 35 udeležencev ogledalo osrednje zelene površine v Velenju, kjer od lanskega leta poteka celovita prenova mestnega središča z delom Cankarjeve ulice. Projekt sodi med večje urbane prenove odprtega prostora v Sloveniji. Naložba, ocenjena na nekaj manj kot 5 milijonov evrov, je del širšega projekta trajnostne mobilnosti, ki ga sofinancira Evropska unija. Zaključek del je predviden do začetka jeseni 2026. Prenovili bodo tlakovane površine, posodobili komunalno infrastrukturo, namestili novo urbano opremo ter izvedli zasaditve. Poseben poudarek je namenjen ohranjanju obstoječih odraslih dreves in uvajanju sodobnih rešitev za zadrževanje in ponovno rabo padavinske vode. Z že izvedenimi fazami prenove nas je seznanila mag. Nataša Dolejši, ki v skupini sodeluje kot strokovnjakinja arboristike.

Mag. Nataša Dolejši z udeleženci ob spomeniku Nestlu Žganku (foto Schmitzer)

Na območju prenove sta bili ohranjeni dve odrasli platani (Platanus × acerifolia), medtem ko so ginke (Ginkgo biloba) presadili na novo lokacijo, maklene (Acer campestre) pa najprej na začasno in nato ponovno na stalno mesto prenovljene ulice. Projektanti so pri tem sledili načelu čim večjega ohranjanja obstoječe vegetacije, vendar so razmere na terenu zahtevale številne prilagoditve. Tedenski koordinacijski sestanki med investitorjem, izvajalci in projektanti so bili ključni za sprotno reševanje težav.

Pri platanah so se izzivi pojavili že ob začetku del. Zaradi predvidene trase gradbene mehanizacije zaščitne ograje ni bilo mogoče postaviti po priporočilih odmika od oboda krošnje, zato so strokovnjaki uporabili metodo zračnega razpihovanja tal (t. i. air spade), s katero so preverili stanje koreninskega sistema in izvedli varovanje na ključnih točkah. Ugotovili so, da na določenih mestih ni večjih korenin, verjetno zaradi preteklih posegov ob prenovi trga pred približno 30 leti. Korenine večjega premera (nad 2 cm), ki so bile med gradbenimi deli poškodovane, so ustrezno zaščitili s fungicidnim premazom, območje korenin pa so v poletnih mesecih dodatno varovali s kopreno pred izsušitvijo in jih škropili. Zaradi poteka večjih korenin so predlagali tudi spremembo projekta, ki bi omogočila več prostora za novo rast in manjše poškodbe obstoječe razrasti. Projektanti so predlog podprli, zato so prilagodili zasnovo podpornih elementov in trase ob drevesu. Preverjanje s pomočjo radarskega sondiranja se zaradi goste podzemne infrastrukture ni izkazalo za učinkovito. Za zagotavljanje stabilnosti so drevesa dodatno sidrali na betonske bloke.

Ohranjena platana z zaščitenim deblom (foto Schmitzer)

Ključen tehnični element prenove uličnega prostora predstavlja uvedba t. i. Stockholmskega sistema sajenja, ki omogoča boljše razmere za rast dreves v urbanih tleh. V začetku leta 2026 je bil izveden izkop v globini 1,5 m ter polaganje gradbene koprene (filca) na dno gradbenega izkopa. Gradbeni filc se v prenovah odprtega prostora evropskih mestih sicer odsvetuje, sploh na območjih, namenjenih pretežno pešcem. Večslojna vgradnja je bila ustrezno izvedena: lomljenec z ostrimi robovi (90-150 mm) so sprotno utrjevali v 20 cm plasteh do ustrezne višinske točke, v vsaki fazi so na plast lomljenca razgrnili tanko plast substrata. Tega so ga z močnim vodnim curkom vbrizgavali med lomljenec. Investitor žal ni odobril sredstev za specialni substrat, ki se sicer prednostno uporablja v Stockholmskem sistemu. Zato so na terenu mešali substrate, kar ni idealno, saj ni moč zagotoviti popolne izenačenosti mešanice. Če upoštevamo dodaten čas za pripravo mešanice, je razlika v vrednosti investicije v specialen substrat majhna. Kot substrat so uporabili mešanico iz 50-70 % peska, okrog 20 % zemlje, majhnega % gline in piroliziranega oglja. Slednje ima funkcijo pospeševanja mikorize, dobro veže hranila in izboljša kakovost urbanih tal.

Izvedba Stockholmskega sistema z razgrnitvijo substrata in vbrizgavanjem v utrjene plasti lomljenca (foto Dolejši)

Odrasla drevesa maklena (Acer campestre) so leta 2025 najprej presadili na začasno, nato pa še na stalno lokacijo na prenovljeni ulici. Ker je bila površina prej tlakovana, je bil dotok padavinske vode do korenin omejen, drevesa pa so zaradi rasti v majhnih sadilnih jamah razvila šibkejši koreninski sistem. Ob presajanju so jim močno zmanjšali krošnje, da so ohranili ravnovesje med nadzemnim in podzemnim delom. Izkop je potekal v poletni vročini, kar ni idealno, drevesa pa so dvigovali postopoma z mehanizacijo, pri čemer so bile poškodbe korenin neizogibne. Posamezno drevo s koreninsko grudo je tehtalo okoli 4 tone.

Strokovno izvedeno presajanje in kasnejša oskrba maklenov dokazujejo številne nove korenine po ponovnem izkopu (foto Dolejši)

Še isti dan so jih prepeljali na bližnjo nadomestno lokacijo na travniku, kjer so jih pravilno orientirali, stabilizirali in redno zalivali. Kljub zahtevnim razmeram so drevesa dobro uspevala, kar potrjuje razvoj številnih novih korenin. Pri ponovnem sajenju na prenovljenem območju so na predvidena sadilna mesta vgradili betonske cevi. Te sicer olajšajo gradnjo, vendar omejujejo razrast korenin in zmanjšujejo učinkovitost Stockholmskega sistema, ki zahteva neprekinjen in dobro prezračen podzemni prostor. Kljub ustreznemu premeru cevi predstavlja njihova globina delno predstavlja oviro za razvoj korenin, priporočena perforacija spodnjega dela cevi, ki bi omogočila rast korenin horizontalno, pa zaradi stroškov ni bila izvedena. Drugo opozorilo stroke ob sajenju maklenov je nasutje 20 cm plasti substrata na območje korenin, v katerega bodo posajene trajnice. Sprememba nivoja koreninske grude je zelo nezaželena, sploh v primeru presajanja odraslih dreves, saj močno spremeni zračno-vodni režim tal.

Betonske cevi, vgrajene v Stockholmski sistem, sicer olajšajo gradbena dela, a drevesom ne omogočajo optimalne razrasti korenin (foto Dolejši)

Podobno zahteven je bil poseg presajanja 30 let starih dreves ginka (Ginkgo biloba). Nekatera drevesa so bila visoka več kot 15 m, ker pa je bilo presajanje tako visokih primerkov nemogoče, so jih nižali na 9 m. Kljub temu so zaradi svojih značilnosti, predvsem plitvega koreninskega sistema, presajanje razmeroma dobro prenesli, posebna pozornost pa je bila namenjena tudi izločitvi ženskih dreves iz sestoja, saj so plodovi povzročali nemalo težav.

Na območju prenove Cankarjeve ulice je predviden tudi sistem zbiranja padavinske vode z večjim zalogovnikom ter ureditev deževnega vrta in namakalnega sistema, pri čemer bodo določena drevesa zalivana z meteorno vodo, za določena pa se bo uporabljala voda iz vodovodnega sistema.

Žal pa celotna površina zaradi smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine s ciljem poustvariti tlakovanje na tem mestu pred več kot 30-imi leti, ostaja pretežno tlakovana z nepropustnimi materiali (betonski tlakovci debelin 25 cm), kar pomeni, da neposredno pronicanje vode do korenin dreves ne bo mogoče. Stroka zato opozarja, da bi bila uporaba prepustnih tlakov bolj primerna in dolgoročno ugodnejša rešitev. Prenova Cankarjeve ulice predstavlja pomemben korak k sodobnejšemu urejanju mestnega prostora in uvajanju trajnostnih pristopov, hkrati pa razkriva kompleksnost usklajevanja gradbenih, krajinskoarhitekturnih in okoljskih zahtev. Projekt bo pomemben primer novejše prakse, pa tudi izhodišče za izboljšave pri prihodnjih podobnih ureditvah v Sloveniji.

Potek del in izvedba Stockholmskega sistema so podrobneje prikazani na spodnji povezavi in video posnetku:

Projekt trajnostna mobilnost – PRENOVA CANKARJEVE ULICE BTF >>