Javne površine igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju oz. omogočanju kakovostnega bivanja meščanov, zato je pomembno, da se z njimi primerno upravlja. Dobro načrtovanje je osnova tudi za vse zelene mestne površine.
Zelenje ne pomeni le prijetno vzdušje in nekaj lepega sredi betonske gneče, pač igra pomembno vlogo pri blaženju klimatskih sprememb, povečuje biotsko pestrost, čisti ter vlaži zrak in med drugim npr. upočasnjuje odtok vode in zmanjšuje nevarnost poplav. Zaradi vseh teh pomembnih dejavnikov je Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije (ZPORS) organiziralo ogled javnih zelenih površin v Ljubljani. Ogleda so se udeležili predstavniki različnih komunalnih podjetij, občin, ki se ukvarjajo z urejevanjem zelenih površin, predstavniki različnih podjetij, ki so na različne načine vključeni v urejanje zelenih površin (Arboretum, Tisa d.o.o.) in okrasni vrtnarji iz vse Slovenije.
Problemi z javnimi zelenimi površinami v Ljubljani.
Vse preveč površin je še vedno ‘instantno’ urejenih, zelenica z enim drevesom ali grmom v sredini. Ob krožnem križišču med Kolodvorsko ulico in Ilirsko ulico, kjer raste javorolistna platana v kombinaciji z različnimi vrstami trajnic smo se pogovarjali o pomembnosti takšnih kombiniranih nasadov. Izpostavljeno je bilo, da je takšna kombinacija z vidika pokritosti tal ter z vidika večje zračnosti tal izjemno pomembna. Slišali smo posamezna opozorila, da je v takšnih primerih pomembno, da tik ob drevesih trajnic ne sadimo, torej, da ob drevesih puščamo ožji, prazen rob ter s tem omogočamo boljše dostopanje do teh dreves ter njihovo lažjo oskrbo. To je še posebej pomembno v prvih letih po sajenju, ko se drevesa še vraščajo v tla. Nasad trajnic na drugem mestu, pred Sodnijsko stavbo kaže, kako malo vzdrževanja potrebuje tak nasad trajnic, še posebej, če so vrste za takšen nasad pravilno izbrane.
Drevored naj načrtuje stroka!
Začne se že pri izbiri ustrezne vrste. Na trgu med Bavarskim dvorom in Kersnikovo ulico smo se ustavili ob drevesih jerebike posajenih v lonce. Tu imamo očitno opravka z neustreznim izborom vrste za sajenje v mesta. V praksi pogosto načrtovanje sajenja poteka ‘iz knjig’, sploh v primerih, ko investitor o rastlinah ni kaj dosti poučen. V knjigah se opazi, da ima določena vrsta take in take lastnosti, ki so investitorju všeč in si zato takšno vrsto izbere. Izpostavili smo pomen medsebojenga usklajevanja v praksi različnih pogledov med investitorejm, izvajalcem in vzrdrževalcem določenega nasada.
So ljubljanski parki pripravljeni na klimatske spremembe?
Na vsak način je potrebno v nasadih uporabljati vrste, ki so dovolj ‘plastične’ v prilagajanju različnim klimatskim izzivom. Skupina trajnic je prav gotovo takšen primer. Ob uporabi najboljših možnih sort, ki so trenutno na voljo (ves čas namreč nastajajo nove in nove izboljšave) je spopad s klimatskimi spremembami lahko zelo uspešen. Zato je pomembno, da je načrtovalec tudi v stiku s stroko, ki dela neposredno z rastlinami, saj je ves čas treba uporabljati najboljše možne sorte, ki so trenutno na voljo in ravno do teh sort lahko pridemo z omenjenim sodelovanjem.
S klimatskimi spremembami prihajamo vedno znova do pojava novih bolezni in škodljivcev. Zato je potrebno stalno izbirati vrste in sorte, ki so na dolečene bolezni in škodljivce tolerantne, če že ne odporne. V naših mestih se še vedno pri novih nasadih posega npr. po divjem kostanju, kjer že dolgo vemo, kakšne probleme pri tej vrsti povzroča listni zavrtač.
Zakaj drevo na vaši ulici hira?
Veliko različnih vzrokov srečujemo v naših mestih, ki lahko vodijo do takšnega rezultata. V tem oziru je zelo pomembno, kako sadimo nova drevesa. V zadnjem času se dogaja, da se drevesa sadijo pregloboko, kar zelo pogosto vodi do hitrega propada dreves. Zelo dobrodošlo je tudi, da mladim drevesom ob sajenju zaščitimo deblo (pred poškodbami, pred ožigi, ipd.) ali z materialom iz jute ali pa s trstičjem. Izpostavljeno je bilo, da se v praksi veckrat trstičje boljše izkaže, saj se juta lahko z leti tudi ‘vžre’ v deblo. Takšni ožigi seveda poškodujejo skorjo in lahko ob pogostem pojavljanju tudi vodijo do propada dreves.
Brez stroke se Ljubljančanom slabo piše
Pravo ogledalo posameznega mesta je seveda celovita urejenost mesta. Kakovostna ureditev zelenih površin prispeva k celotni ureditvi mesta izjemno pomemben delež. Zato je skrb za smotrno zasnovo ureditve zelenih površin ter za kakovostno izvedbo te ureditve izrednega pomena. Strokovna ureditev in vzdrževanje zelenih površin lahko včasih vsaj deloma osmislita tudi manj ustrezno zasnovo teh površin. Pri ogledu Argentinskega parka smo tako ugotovili, da je tamkajšnji nasad trajnic brez posebnega namena oz. širšega koncepta umeščen v parkovno površino, da pa kljub temu lahko predstavlja neko popestritev na določenem območju in poskrbi za čebele in druge živali, kar je v času hitre urbanizacije izrednega pomena.
Naslovna fotografija: Slovenia.info