Obvestila

Poročilo – strokovni ogled mestnih površin v Murski Soboti

Slika 1: Graščina v mestnem parku

V petek 20. oktobra 2023 smo si v okviru ZPORS ogledali ureditev zelenih površin v Murski Soboti. Zbralo se nas je 15 udeležencev. Ogled smo začeli na sedežu Komunale d. o. o. Murska Sobota pod vodstvom Melite Varga Lemut univ. dipl. inž. kmet., ki je pri podjetju odgovorna za urejanje okolice. Strokovno vodstvo pa smo ponudili Bernarda Strgar, Matjaž Mastnak in Gregor Osterc.

Bernarda Strgar je univ. dipl. biologinja, ki je zaključila tudi študij oblikovanja vrtov v Londonu in se že več kot desetletje ukvarja s celostnim načrtovanjem vrtov in zelenih javnih površin, hkrati pa vodi zelo uspešno vrtnarijo s trajnicami. Matjaž Mastnak je univ. dipl. inž. gozd., vrhunski strokovnjak, dendrolog, delujoč v Arboretum Volčji potok, hkrati pa izjemno priznan predavatelj in pisec številnih strokovnih knjig. Gregor Osterc je univerzitetni učitelj, ki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani pokriva področje okrasnega in krajinskega vrtnarstva.

Upoštevanje načela ‘plastovitosti’ je zelo pomembno!

V neposredni bližini sedeža podjetja Komunala d. o. o. smo se ustavili ob mladih posajenih drevesih, pod katerimi raste medvejka. To smo komentirali kot zgled dobre prakse. Poudarimo, da je pod drevesi izjemno pomembno saditi nizke grme in trajnice in ne urejati trate. Z grmovnicami ustvarjamo slojevito zasaditev, ki je podobna tisti iz narave. Nižje rastline s koreninami rahljajo tla in jih napravijo bolj prepustna za vodo in zrak, zaradi česar drevesa bolje uspevajo. Nizki grmi blažijo udarno moč dežja, preprečijo površinsko odplakovanje zemlje, pripomorejo k temu, da tla hitreje sprejemajo vodo in posledično prispevajo k manjšemu obremenjevanju odtočnih kanalov.

Trajnice imajo pod drevesi podoben učinek kot nizki grmi. Ker so trajnice spomladi večinoma brez živih nadzemnih delov, jih praviloma kombiniramo s čebulnicami, po priporočilih 25 – 50 čebulic/m2. Trajnice na obcestnih površinah zahtevajo vzdrževanje, a nego zahteva tudi trata, in sicer redno košnjo, gnojenje in namakanje.

Zver Dušan iz Eko-parka Lendava tu tudi poudari, da so se pri sajenju in vraščanju dreves v mestu pri njih zelo dobro pokazale zalivalne vreče. Podobne dobre izkušnje z vrečami imajo tudi v Mariboru, ki smo ga obiskali lansko leto.

Ob vstopni poti v soboški park smo opazili in pohvalili slojevit nasad (vrtnice, pušpan in gabri) vzdolž poti. Zraven je otroško igrišče, kjer imajo v zadnjem času težave z igrali. Igrala je potrebno kupovati preko razpisov in vedno je potrebno izbrati najcenejšega. Tako se pogosto kupi igrala slabše kakovosti, s katerimi so stalne težave. Poudarimo, da bi morala naročnik (občina) v takih primerih vztrajati pri določenem tipu in kakovosti igral. Pohvalili smo sajenje mladih dreves na igrišču in neposredno ob njem.

Slika 2: ‘Padlo’ drevo lahko precej pripomore k povečevanju biotske pestrosti

Skrb za biodiverziteto v mestnih parkih!

Melita Varga Lemut je predstavila različne režime vrtnarskega vzdrževanja v parku. Na delu površin kosijo travo zgolj 1x letno z namenom povečevanja biotske pestrosti. Pri tem je opozorila, da se morajo obiskovalci tovrstnega vzdrževanja navaditi. Da je pri spremembi ustaljenega načina vzdrževanja pričakovati javno nasprotovanje, je potrdil udeleženec iz Eko-parka Lendava. Razloge za spremembe je treba pojasnjevati in pri njih vztrajati.

V parku poskušajo tudi na druge načine ohranjati oz. povečevati biotsko raznovrstnost. Ko odmrlo drevo ne predstavlja nevarnosti za obiskovalce, ga pustijo v parku in s tem omogočajo razkroj organske mase v samem parku, kar ustvarja specialne habitate.

Slika 3: Sprehod po mestnem parku je ponudil živahno razpravo med udeleženci

Večje število rastlinskih vrst ustvarja prijetnejše mestno okolje!

Pri izhodu iz parka smo se ustavili ob veliki tlakovani površini, na kateri so v minimalnih odprtinah v tlaku posajena drevesa rdečega hrasta. To je primer neustreznega rastnega okolja za drevesa, ker se tlak močno segreva in izpostavlja drevesa močnemu stresu. Drevesa dodatno slabše uspevajo na delu ploščadi vzdolž južne stene stavbe, kjer se toplotna obremenjenost stopnjuje.

Slika 4: Podobno kot v ostalih mestih je tudi v Murski Soboti marsikje še vedno preveč ‘monokulturnega’ pristopa k urejanju okolice

Prava izbira rastlinske vrste je še vedno temelj kakovostnega nasada!

V centru mesta smo si ogledali osrednjo ulico, ki so jo pred dvema letoma povsem prenovili. Tu so bile prej posajene lipe, ki so jih zamenjali z gledičijami. Izbira vrste je tu kakovostna, tudi sadike so bile očitno kakovostno posajene. V komentarju smo se vprašali, zakaj niso ohranili lipovih dreves, ki so dobro uspevala, in da je sajenje ene same vrste dreves na mestno površino tvegana praksa, ki ni v skladu s priporočili za prilagajanje podnebnim spremembam.

Na drugem koncu ulice je vzdolž tlakovane površine večji nasad trajnic. Izbranih je več različnih vrst trajnic, ki so različno visoke, kar ustvarja željeno plastovitost, celosten vtis je pozitiven. Problematičen je izbor posameznih vrst, kot je čašasta krčnica (Hypericum calycinum). To je vrsta, ki so jo precej širili pred 40 in 50 leti, v spremenjenih klimatskih razmerah pa se pogosto ne obnese več dobro. Konkretne rastline so tu videti presenetljivo dobro, je pa za pričakovati, da v bodoče ne bo tako. V nasadu je tudi rman. Na tem mestu v kombinacijami z drugimi rastlinskimi vrstami deluje dobro, slabo pa se obnese pod drevesi v sosednji ulici. Tam je rman izbran kot edina vrsta na gredi pod drevesi. Nadzemni deli rmana ob koncu cvetenja odmrejo in nasad v jesenskem in zimskem obdobju izgleda ‘prazno’. V takšne grede pod drevesi je potrebno izbirati več različnih rastlinskih vrst in kot vodilne vrste izbiramo vrste, ki v času jesenskega odmiranja nadzemnih delov še vedno izgledajo lepo.

Ob koncu ogleda smo se ustavili ob krožnem križišču, kjer so na sredini posajene pokrovne vrtnice sorte ‘Knock out’. Tudi v naših razmerah se ta sorta na različnih lokacijah dobro izkaže. Tudi te, konkretne rastline zelo lepo uspevajo in tudi že kakovostno cvetijo, čeprav so zaključile šele drugo rastno dobo.

Za zaključek velja omeniti, da se je Murska Sobota izkazala za mesto, ki kaže pripravljenost slediti določenim sodobnim smernicam urejanja mestnih površin, kot je ustvarjanje slojevitosti v nasadih. Po mnenju navzočih občina tudi dobro sodeluje s pristojnimi službami za urejanje zelenih površin, kar je pozitiven signal. Pokazale pa so se tudi različne pomanjkljivosti. Še vedno je, predvsem na določenih delih, tudi na nekaterih povsem prenovljenih, opaziti prevelik delež tlakovanih površin, izbranih premalo različnih vrst rastlin (‘monokulturno’ sajenje), kar so vse z vidika biotske pestrosti in ustvarjanja prijetnega okolja za bivanje zgrešene prakse.

Pripravili:
Bernarda Strgar, Matjaž Mastnak in Gregor Osterc